Anotacije testov

Anotacije določajo, kako bo teste obravnaval program za izvajanje testov v ukazni vrstici. Zapisane so na začetku testne datoteke.

Anotacije ne upoštevajo velikih in malih črk. Prav tako nimajo učinka, če se test zažene ročno kot običajna skripta PHP.

Primer:

/**
 * TEST: Basic database query test.
 *
 * @dataProvider files/databases.ini
 * @exitCode 56
 * @phpVersion < 5.5
 */

require __DIR__ . '/../bootstrap.php';

TEST

To pravzaprav ni anotacija. Določa le naslov testa, ki se izpiše pri neuspehu ali v dnevnike.

@skip

Test se preskoči. To je priročno za začasno deaktivacijo testa.

@phpVersion

Test se preskoči, če ga ustrezna različica PHP ne zažene. Anotacijo zapišemo kot @phpVersion [operator] version. Operator lahko izpustimo, privzeto je >=. Primeri:

/**
 * @phpVersion 5.3.3
 * @phpVersion < 5.5
 * @phpVersion != 5.4.5
 */

@phpExtension

Test se preskoči, če niso naložene vse navedene razširitve PHP. Več razširitev lahko zapišemo v eno samo opombo ali pa opombo uporabimo večkrat.

/**
 * @phpExtension pdo, pdo_pgsql, pdo_mysql
 * @phpExtension json
 */

@dataProvider

Ta opomba je primerna, kadar želimo test zagnati večkrat, vendar z različnimi podatki. (Ne smemo ga zamenjati z istoimensko opombo za TestCase.)

Anotacijo zapišemo kot @dataProvider file.ini. Pot do datoteke INI je relativna glede na datoteko testa. Test se izvede tolikokrat, kolikor odsekov vsebuje datoteka INI. Predpostavimo, da je datoteka INI databases.ini:

[mysql]
dsn = "mysql:host=127.0.0.1"
user = root
password = ******

[postgresql]
dsn = "pgsql:host=127.0.0.1;dbname=test"
user = postgres
password = ******

[sqlite]
dsn = "sqlite::memory:"

in datoteko database.phpt v istem imeniku:

/**
 * @dataProvider databases.ini
 */

$args = Tester\Environment::loadData();

Test se izvede trikrat, datoteka $args pa bo vsebovala vrednosti iz razdelkov mysql, postgresql ali sqlite.

Obstaja še ena različica, ko anotacije zapišemo z vprašalnim znakom kot @dataProvider? file.ini. V tem primeru se test preskoči, če datoteka INI ne obstaja.

Vse možnosti anotacij še niso bile omenjene. Za datoteko INI lahko zapišemo pogoje. Test se za dani razdelek izvede le, če se vsi pogoji ujemajo. Razširimo datoteko INI:

[mysql]
dsn = "mysql:host=127.0.0.1"
user = root
password = ******

[postgresql 8.4]
dsn = "pgsql:host=127.0.0.1;dbname=test"
user = postgres
password = ******

[postgresql 9.1]
dsn = "pgsql:host=127.0.0.1;dbname=test;port=5433"
user = postgres
password = ******

[sqlite]
dsn = "sqlite::memory:"

in uporabimo opombo s pogojem:

/**
 * @dataProvider  databases.ini  postgresql, >=9.0
 */

Test se izvede samo enkrat za odsek postgresql 9.1. Druga poglavja ne ustrezajo pogojem.

Podobno lahko namesto INI posredujemo pot do skripte PHP. Ta mora vrniti polje ali Traversable. Datoteka databases.php:

return [
	'postgresql 8.4' => [
		'dsn' => '...',
		'user' => '...',
	],

	'postgresql 9.1' => [
		'dsn' => '...',
		'user' => '...',
	],
];

@multiple

Zapišemo ga kot @multiple N, kjer je N celo število. Test se izvede natanko N-krat.

@testCase

Anotacija nima parametrov. Uporabimo jo, ko test zapišemo kot razred TestCase. V tem primeru bo izvajalec testov v ukazni vrstici izvajal posamezne metode v ločenih procesih in vzporedno v več niti. S tem lahko bistveno pospešimo celoten postopek testiranja.

@exitCode

Zapišemo jo kot @exitCode N, kjer se v testu kliče N is the exit code of the test. For example if exit(10), anotacijo zapišemo kot @exitCode 10. Šteje se, da je test neuspešen, če se konča z drugačno kodo. Koda izhoda 0 (nič) se preveri, če izpustimo opombo

@httpCode

Opomba se oceni samo, če je binarni program PHP CGI. V nasprotnem primeru se ne upošteva. Zapišemo jo kot @httpCode NNN, kjer je NNN pričakovana koda HTTP. Koda HTTP 200 se preveri, če opusti anotacijo. Če zapišemo NNN kot niz, ovrednoten kot nič, na primer any, se koda HTTP sploh ne preveri.

@outputMatch a @outputMatchFile

Obnašanje pripisov je skladno s trditvami Assert::match() in Assert::matchFile(). Vzorec pa najdemo v standardnem izpisu testa. Primeren primer uporabe je, ko predvidevamo, da se test konča s usodno napako, in moramo preveriti njegov izhod.

@phpIni

Nastavi konfiguracijske vrednosti INI za test. Zapišemo ga na primer kot @phpIni precision=20 in deluje enako, kot če bi vrednost iz ukazne vrstice posredovali s parametrom -d precision=20.